Kolektivne pogodbe v Sloveniji – kratek vodnik

V Sloveniji predstavljajo kolektivne pogodbe pomemben vir avtonomnega delovnega prava in so postale bistvene za delovnopravni sistem

Slovenski zakon o delovnih razmerjih namreč številne pravice delavk in delavcev ureja zgolj v osnovi in nadaljnje urejanje prepušča kolektivnim pogodbam – na primer višino dodatkov za delovne pogoje. Kolektivnim pogodbam zakon prepušča tudi nekatere druge pravice, ki se lahko uredijo drugače, kot jih določa zgolj v panožni kolektivni pogodbi. Določene pravice je vseeno treba konkretizirati s specifičnimi določbami v kolektivnih pogodbah. Kolektivne pogodbe tudi določajo nekatere pravice, ki jih zakon ne opredeljuje, denimo solidarnostno pomoč in jubilejne nagrade, ter vsebujejo druge vsebine, ki so specifične za posamezne dejavnosti ali podjetja. Delavci in delavke, ki so pokriti s kolektivnimi pogodbami, so načeloma v boljšem položaju kot tisti, ki jih kolektivne pogodbe ne zavezujejo. Sindikatu namreč ni v interesu, da bi sklenil pogodbo, ki ne bi v ničemer izboljšala položaja delavstva.

Kako daleč sežejo kolektivne pogodbe?

Trenutno je v veljavi 31 kolektivnih pogodb dejavnosti. Z natančno analizo pokritosti delavcev s kolektivnimi pogodbami v ZSSS ne razpolagamo, je pa raziskava iz leta 2018 pokazala, da ima 61,5 odstotka kolektivnih pogodb v zasebnem sektorju splošno veljavnost, kar pomeni, da zavezujejo vsa podjetja in delavke ter delavce v dejavnosti, ne glede na članstvo v delodajalski organizaciji, podpisnici kolektivne pogodbe. Iz tega lahko sklepamo, da je pokritost v Sloveniji še vedno dokaj visoka. Javni sektor je specifičen z vidika kolektivnega dogovarjanja, in sicer v tem, da gre za pogajanja z vlado oziroma predstavniki ministrstev, zato je pokritost s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti zagotovljena v celotnem javnem sektorju. Pogajanja so bolj koncentrirana, kar s seboj prinese tudi določene prednosti in posebne izzive.
Splošna kolektivna pogodba trenutno ni v veljavi. Pomembne so kolektivne na ravni dejavnosti, a se prav tako spodbuja kolektivno dogovarjanje na ravni podjetij, kjer se lahko dodatno dvignejo delovnopravni standardi in upoštevajo specifike posamezne gospodarske družbe.

                                              
                                                   Podpis panožne kolektivne pogodbe v dejavnosti komunale, Ljubljana, julij 2021 .

Zastarel plačni model

Kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti sicer vsebujejo tarifne priloge, ki določajo tudi najnižje osnovne plače, vendar je njihova višina večinoma nerealna, saj je plačni model zastarel. Kar se tiče plač, so kolektivne pogodbe dejavnosti pomembne predvsem z vidika določitve dodatkov za pogoje dela in preostalih dodatkov k plačam. Osnovne plače se v večji meri urejajo v kolektivnih pogodbah na podjetniški ravni.
Solidarnostne pomoči, jubilejne nagrade, povračila stroškov v zvezi z delom, regres za letni dopust, dodatni kriteriji za določitev letnega dopusta, dodatki, izobraževanje, neplačane odsotnosti z dela ipd., pa so še nekatere od pravic, ki jih urejajo kolektivne pogodbe, tako na ravni dejavnosti kot podjetja.
Kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti se običajno sklepajo za nedoločen čas ali pa za določen čas od treh do petih let. Sama pogajanja lahko potekajo od enega do več mesecev, odvisno od okoliščin. Pogajanja na podjetniški ravni običajno potekajo hitreje.

Prihajajoči izzivi

Največji izzivi v prihodnosti bodo vzpostavitev novega plačnega modela za zasebni sektor, predvsem pa vpeljevanje novih vsebin v kolektivne pogodbe, da bodo te ostale čim bolj aktualne tudi v prihodnje. Pri tem imamo v mislih vsebine vseživljenjskega izobraževanja, sistema kvalifikacij, zagotavljanja kontinuitete zaposlitev v času zelenega prehoda ter digitalizacije in podobno.

                                                                   Matija Drmota, samostojni svetovalec ZSSS za pravno področje

ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE
www.zsss.si