Osrednje teme ZSSS so plače, zdravstvo, delovni čas…
ZSSS si stalno prizadeva izboljšati socialno-ekonomski položaj delavcev, kljub temu da to na borbo vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so epidemija, energetska in prehranska kriza, podnebne spremembe in zlasti globalizacija. Za višje in bolj pravične plače, pokojnine, socialne transferje se prizadevamo znotraj socialnega dialoga in v stalnem sodelovanju z drugimi akterji v družbi.
Z začetkom leta smo pozivali k uskladitvi stroškov za prevoz na delo in regresa za prehrano med delom, borimo se za pravičnejšo obdavčitev, zadnje mesece pa je aktualna tudi draginja, zato so vseskozi na dnevnem redu naših prizadevanj tudi plače, ne le minimalna plača, ampak vse plače.
ZSSS je s kampanjo dosegla drugačno definicijo minimalne plače. Iz nje so sedaj izvzeti vsi dodatki.
Letos poleti je po več kot letu dni nedelovanja spet zaživel tripartitni dialog v okviru ekonomsko-socialnega sveta na ravni države, zakar smo si v ZSSS vseskozi močno prizadevali, saj tisto kar smo imeli v času korone sploh ni bil socialni dialog, ampak politični diktat takratne vlade. Začeli smo se argumentirano in vsebinsko pogajati o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine, kamor nedvomno spadajo tudi najmanj plačane delavke in delavci, na pogajalski mizi pa je precej zakonodaje.
Med našimi prizadevanji pa so vidna tudi tista za ureditev javnega zdravstva, ki je po vladnem mnenju pred kolapsom, v ZSSS pa zagovarjamo, da mora zdravstveni sistem temeljiti na javnih kakovostnih in vsem dostopnih storitvah. Vlado pozivamo naj ne zmanjša obsega in nabora pravic delavcev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, borimo pa se tudi za ohranitev sindikalnega vpliva na upravljanje javne zdravstvene blagajne in ohranjanje javnega interesa v zdravstvu.
Vse bolj pa je fokus delovanja ZSSS usmerjen tudi na tiste, ki v naši družbi še vedno nimajo možnosti uveljavljanja delavskih pravic. Razmah dela preko platform, ki smo ga v državi doživeli v času kovida-19 je namreč ustvaril nov velik razred izkoriščanih delavk in delavcev. Njihovo organiziranje in skupno sindikalno zastopanje poteka vse hitreje.
Največji dosežek v zadnjem času pa je ureditev delovnega časa, pogajanja za zakon o evidenci delovnega časa še tečejo, cilj pa je zmanjšanje števila kršitev na področju delovnega časa, vključno z odmori in počitki, bolj jasno bodo regulirane tudi obveznosti delodajalca in pravice delavcev.
Mojca Matoz, „Delavska enotnost“
ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE
www.zsss.si
