Ureditev minimalne plače v Sloveniji

Neto višina minimalne plače je določena v rangu in sicer mora biti določena tako, da je najmanj 20% večja kot minimalni življenjski stroški oziroma do maksimalno 40% od izračuna minimalnih življenjskih stroškov.

Minimalna plača v Sloveniji  je določena na zakonski ravni, za vse zaposlene enako in sicer z Zakonom o minimalni plači. Velja brez izjem tako za javni kot za zasebni sektor in za vse dejavnosti in poklice.
Minimalna plača je z Zakonom o minimalni plači definirana kot mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času. Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače. Dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, se ne vštevajo v minimalno plačo.Minimalna plača se določi kot seštevek zneska minimalnih življenjskih stroškov, povišanih za 20 % in ne več kot 40 %, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za delavca, ki v davčnem letu, v katerem se določi višina

minimalne plače, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinskečlane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen minimalne plače in regresa, določenega z zakonom, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.

                                                                                                                                                                                                                                   Pregled višine minimalne plače v obdobju
                                                                                                                         od 2017. do 2021. v bruto zneskih, v eur

Znesek minimalne plače velja od 1. januarja posameznega leta, znesek določi minister za delo po predhodnem posvetovanju z socialnimi partnerji. Zakon določa letno usklajevanje minimalne plače v višini rasti cen življenjskih oziroma v višini letne inflacije. Poleg tega pa se pri usklajevanju lahko upoštevajo tudi drugi kriteriji, kot so gospodarske razmere v državi oziroma  gospodarska rast, gibanje oziroma rast plač v državi, gibanje zaposlenosti.
Znesek minimalne plače v letu 2022 znaša 1.074,43 eur bruto.Minimalna plača v letu 2021 je znašala 1.024,24 eur bruto. Povprečna bruto plača v Sloveniji v letu 2021 pa je znašala 1.969,59 eur bruto. Delež minimalne plače v povprečni plači je v letu 2021 znašal 52 %.

Izredno usklajevanje minimalne plače v letu 2022.

ZSSS je poleti vlado pozvala k izredni uskladitvi minimalne plače. Ta je namreč v začetku leta 2022 bila minimalna in najmanjša zakonsko možna tj. 4,9-odstotna in ni sledila zahtevi sindikalni central naj se minimalna plača dvigne za najmanj deset odstotkov in sicer na 1133,35 evra.  Dejstvo je, da aktualna izračunana višina minimalnih življenjskih stroškov v višini 613,41 evra temelji na izračunu iz leta 2017 in ne odraža njihove realne ocene. Zaradi navedenega pa tudi zakon o minimalni plači ne dosega svojega osnovnega namena.
ZSSS je svojo zahtevo vladi utemeljila z večjim zvišanjem cen življenjskih potrebščin in s tem z rastjo letne inflacije na 8,2 odstotka. Dvig ključnih življenjskih potrebščin namreč tako najbolj vpliva na posameznike z nizkimi dohodki in zaposlene ki prejemajo minimalno plačo ter večji del svojih dohodkov namenijo za nakup osnovnih življenjskih potrebščin. To znižuje realni dohodek gospodinjstev in niža na življenjski standard najbolj ranljivih, tudi najmanj plačanih delavk in delavcev, med katerimi se povečuje revščina. Tudi napovedi inflacije za naprej niso obetavne.
Vlada je na to zahtevo ZSSS odgovorila konec poletja in zatrdila, da bo izračun nove višine minimalnih življenjskih stroškov bo pripravljen v jeseni. V skladu z določbami zakona o minimalni plači, po katerem bo nato minister, pristojen za delo, po posvetovanju s socialnimi partnerji v čim krajšem času določil novo višino minimalne plače, ki bo ob upoštevanju vseh zakonskih kazalnikov odražala trende rasti minimalnih življenjskih stroškov.

Mojca Matoz, „Delavska enotnost“

Razlaga zakonske ureditve in sprememb zakona o minimalni plači

Od leta 2015 se je Zakon o minimalni plači spremenil dva krat. In sicer do leta 2015 je bila Slovenija ena izmed redkih držav, ki je imela v definicijo minimalne plače vključene vse dodatke, zaradi česar so delavci, prejemniki minimalnih plač bili neenako obravnavani.  Ne glede na pogoje dela, ali je delavec delal ponoči, na praznik, ali v nedeljo je prejel plačo v višini minimalne plače. Z namenom odprave takšne definicije minimalne plače smo v letu 2015 sindikati vložili predlog sprememb zakona o minimalni plači, ki je bil uspešno sprejet. Tako so bili od začetka leta 2016 s spremembo zakona in s spremembo njene definiciji iz definicije minimalne plače izločeni dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo ter nadurno delo.

Vse sindikalne centrale v Sloveniji so se združile v boju za bolj pravično minimalno plačo.

Naslednja sprememba zakona o minimalni plači in njene definicije pa je bila sprejeta konec leta 2018. S to spremembo zakona se je ponovno spremenila definicija minimalne plače in sicer na način, da so iz minimalne plače od leta 2020 naprej izločeni vsi dodatki določeni z zakoni, predpisi in kolektivnimi pogodbami: dodatek za delovno dobo, dodatki za posebne pogoje dela iz razporeditve delovnega časa in dodatki za posebne pogoje dela, neugodne  vplive okolja in nevarnosti pri delu ter plačilo za delovno uspešnost, poslovno uspešnost. S tem ko se vsi dodatki obračunavajo in prištevajo k znesku minimalne plače je končno odpravljena neenaka obravnava delavcev prejemnikov minimalne plače.

Ni uradne statistike o minimalni plači

Uradne podatke o številu zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo v zasebnem in javnem sektorju je v preteklosti spremljal in objavljal Statistični Urad RS. Zaradi zgoraj omenjene spremembe v definiciji minimalne plače, pa Statistični urad od leta 2020 naprej tega podatka ne objavlja, saj za njegovo objavo oziroma ugotavljanje števila zaposlenih nima več ustrezne podlage.

Od leta 2021 naprej mora v skladu z zakonom neto znesek minimalne plače najmanj za 20 % in ne več kot za 40 % presegati  znesek minimalnih življenjskih stroškov. Izračun minimalnih življenjskih stroškov se na podlagi Zakona o socialno varstvenih prejemkih opravi vsakih 6 let. Zadnja izračunana višina minimalnih življenjskih stroškov znaša 613,41 eur, izračun je bil opravljen v letu 2017.

Magistar Irena Vidic, univ. dipl. ekon., savetnica iz oblasti ekonomije, ZSSS

ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE
www.zsss.si